V svetu z manj oglaševanja se rojevajo najboljše marketinške ideje

Ni ga podjetja, ki se v času karantene ne bi konkretno spremenilo. Eni se v delu utapljajo, drugi opazujejo popoln kolaps svojega tržišča in se sprašujejo, kako bodo predihali obdobje do (vsaj delne) normalizacije stanja.

Pri nas so sejemske storitve pričakovano obvisele v zraku, tako da imamo malo več časa za ukvarjanje s sabo. Z vsemi tistimi vprašanji, s katerimi bi se morali načeloma več ukvarjati dnevno, a nikakor ne pridejo na vrsto med komercialnimi projekti s kratkimi roki. Tako smo se pospešeno zakopali v prenovo spletnega mesta in vsebin, ki jih nudi obiskovalcem.

Kakšna naj bo vsebina, da bo obiskovalec spletne strani dobil odgovore na svoja vprašanja, obenem pa tudi najbolj realen vtis našega posla in ljudi, ki ga ustvarjajo? Želim si, da začuti začimbe že takoj na prvem koraku in se odloči, ali so prave zanj ali ne. Če ne mara rožmarina, je vsekakor bolje, da ga opazi že v receptu, ne pa, da toži, da piščančja rižota ni dobra, ker smo ji dodali rožmarin.

V teh dneh smo tudi doma bolj ustvarjalno naravnani, delno zaradi izolacije, vsekakor pa na to vpliva tudi pomladansko počutje in prvi topli sončni dnevi.

Material za ustvarjanje sem pri podjetju Rayher naročila prvič. Do sedaj sem ga sicer kupovala v Müllerju, a ker ta nima spletne trgovine, sem mirno zamenjala dobavitelja. Tudi sama ne vem, kaj mora storiti Müller, da me dobi nazaj, ampak to ni tema današnjega zapisa.

Pravila e-trgovine poznamo vsi: ko prvič kupuješ pri nekem podjetju, je vse skupaj še rahlo neprijetno. Naklikaš želene izdelke na spletni strani, plačaš s kartico, potem pa se doma nekaj dni sprašuješ, kdaj in če sploh boš paket dobil. Ali bodo v paketu točno tiste stvari, ki si jih naročil, in ali bodo res takšne, kakršne pričakuješ?

Čez nekaj dni olajšanje, paket je prišel. Zdaj me skrbi samo še, ali je vsebina takšna, kot je treba. Škatlo odprem in z očmi preletavam vsebino, izdelke primerjam z zdaj že malce meglenim spominom, koliko česa sem sploh naročila. V trenutku nastane zmeda. OK, ene stvari so prave, ampak ene pa niso? So naredili napako? Sem dobila paket, namenjen nekomu drugemu?
Usedem se za mizo in natančno preverim vsebino. Paket je definitivno moj, vsebuje vse, kar sem naročila, dobila sem še nekaj za povrh – 2 jajci iz stiropora, pred vrati je bila ravno velika noč. »O kako fino,« sem si mislila. Seveda vem, da je to predvsem marketinški prijem, ampak vseeno sem dobila občutek, da ponudnik naročil ne obravnava samo kot tehnični postopek pakiranja in pošiljanja, ampak da smo nekako "povezani". Vsa negotovost naročanja pri novem podjetju se razblini, celo bolj so se potrudili, kot je bilo treba. Zelo lepo je videti, da se podjetja vedno bolj zavedajo pomena pridobivanja novega kupca. Za enako pozornost do zadrževanja kupcev bomo morali v naših krajih še malo dozoreti, ampak premiki so v pravo smer.

Po dobrem tednu sem potrebovala še nekaj porabljenega materiala za ustvarjanje iz svoje zbirke. Kje naročiti? Tam, kjer zadnjič. Po enem samem naročilu je bil ponudnik že »domač«. Vrednost jajc kot dodatnega izdelka je povsem nepomembna; z gesto so pokazali, da se trudijo in razmišljajo o pridobivanju stalnih strank. Pred novim naročilom nimam popolnoma nobenega zadržka, ali bom kupljeno prejela in ali bodo izdelki ustrezni.

Paket sem čakala brez posebnih pričakovanj, na brezplačna darila nisem niti pomislila. Veliki met seveda narediš, ko nekdo kupuje prvič. Pri meni so s simboliko za novega kupca dosegli najpomembnejši cilj – to, da jih sprejemam kot zanesljivega prodajalca. Po prejemu paketa pa zopet presenečenje – iz neznanega razloga je paket nenavadne oblike. »Nič takega nisem naročila,« si mislim. Občutki se zopet mešajo, takoj se prikrade senca skrbi, tokrat pa vzporedno tudi zadržano navdušenje.

Prejšnjič so me pozitivno presenetili, ali je mogoče, da me bodo spet?

Včasih je težko v zapisu opisati občutke kupca, ampak ti občutki, čeprav kratkotrajni, spreminjajo, kako kot kupci razumemo podjetja. Nekomu v tem podjetju je moj občutek pomemben. Morda kar celi ekipi. Ni važno, cilj so dosegli, pa še konsistentni so pri tem. Sedaj že verjamem, da tudi vas zanima, kaj bo v tretjem paketu.

Vsa darila skupaj nimajo nobene bistvene vrednosti, imajo pa nepopisno simbolično vrednost. Najbrž sem postala njihova nova stranka, ki na letni ravni za podobne izdelke porabi med 800 in 1000 €. Še več, dali so mi zgodbo, ki jo kar moram deliti. Ko jo bom razlagala znancem in ko jo pišem v tem zapisu, se odpirajo vrata do novih kupcev. En zadovoljen kupec je točno to, en zadovoljen kupec. En navdušen kupec je nekdo, ki poleg svojega posla pripelje več kupcev.

Ob tem primeru razmišljam, kaj torej želim sporočiti obiskovalcem naše spletne strani, ko bodo kliknili na vertikalo »marketing«?

Marketing je v prvi vrsti izkušnja, ki jo podjetje pušča svojim strankam pri vsakodnevnem delu z njimi. Se pravi to, kar verjamemo, živimo in delamo vsak dan, ne da bi nas moral na to kdo spomniti.

Sporočila enega dogodka ali ene kampanje zbledijo skoraj čez noč, sporočila, ki jih kažemo z vsakodnevnim delom s strankami, pa trajno spremenijo naš odnos do blagovnih znamk.
Tisti dan je blagovna znamka Rayher ustvarila pozitivno izkušnjo, takšno, ki preživi vse oglase in napise na brošurah. Zdela se mi je še toliko bolj dragocena, ker so jo ponudili meni, ki imam do svojega posla podoben odnos.