Animacija delovanja Čermak-Špirekove peči

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg) je z restavrirano edino še ohranjeno Čermak-Špirekovo pečjo za žganje živega srebra na svetu obogatil moderno interaktivno stalno razstavo "Od rude do kapljic živega srebra," ki se nahaja v objektu Topilnica Hg.

Za CUDHg smo izdelali 3D animacijo ki, dopolnjena z arhivskimi video posnetki in fotografskim materialom, nazorno prikazuje delovanje tega nepremičnega kulturnega spomenika, ki je v sklopu topilnice tudi del Unescove svetovne dediščine Idrija in Almaden.

Vrh tehnologije

Prvo presipalno Čermak-Špirekovo peč sta Josip Čermak in Vincenc Špirek skonstruirala leta 1886 v Idriji. Ker je bil izkoristek pridobljenega živega srebra pri žganju finozrnate rude zelo visok, je bilo nato v Idriji zgrajenih še pet peči, ki so bile v času delovanja še večkrat izpopolnjene. Zaradi odličnih rezultatov, ki so jih dale presipalne peči v Idriji je Špirek postavil take peči tudi v Italiji, Španiji, Alžiriji in na Slovaškem.

Peč še danes slovi po izredni tehnični dovršenosti, ki je v času obratovanja sodila v sam vrh žgalniške tehnologije. Čermak-Špirek II (izdelana 1888) je edini preostali primerek tega tipa peči.

Čermak-Špirekove peči je Idrijski rudnik po drugi svetovni vojni zamenjal z večjimi rotacijskimi pečmi, ki niso bile odvisne od granulacije rude.

Peč med gradnjo

Končana peč

Prvotno so peči kurili z drvmi

Vodno hlajeni kondenzatorji

Idrijski Raufnk

Drobljenje nakopane rude pred žganjem v peči

Dovažanje zdrobljene rude na vrh peči

Nasuto rudo so predrezali z železnimi drogovi

Nadziranje presipanja in gorenja skozi kukrle

Ohlajanje kondenzatorjev dimnih plinov

Odlaganje žlindre na bregu Idrijce

Žganje živosrebrove rude

Rudo so najprej zdrobili v primerno granulacijo. Peč so polnili z vrha, ruda se je presipala med zamaknjenimi vrstami šamotnih zidakov v obliki strešnikov. Prežgane ostanke so na dnu peči vsuli v vagončke in odpeljali na obrežje Idrijce. Kurili so prvotno z drvmi, kasneje s plinom. Med žganjem je ruda razpadala, hlapi živega srebra so skupaj z dimom potovali skozi kondenzatorje hlajene z vodo, nato pa v osrednji dimnik speljan po hribu 158 m nad žgalnico. Na hladnih površinah je živo srebro kondenzoralo v kapljice in padalo v korita z vodo. Živo srebro so iz korit izpraznili enkrat dnevno, enkrat mesečno pa so očistili celoten hladilni sistem ter živo srebro iztisnili še iz štupe, ki se je v tem času nabrala na stenah kondenzatorjev in v koritih.

Žganje živega srebra je bilo zelo nevarno, mnogi delavci so dobili težke poškodbe zaradi zastrupitev.

Storyboard

Kamera spremlja voziček ki pripelje rudo in jo strese v peč
Prikaz napolnjene peči in rude med strešniki
Prikaz žganja
Izsipanje ostankov žganja
Odvoz ostankov
Prikaz prehoda dimnih plinov skozi hladilni sistem
Ohlajanje kondenzatorjev z vodo
Kondenzacija Hg na stenah kondenzatorjev
Kapljanje v zbiralna korita
Odvod plinov skozi dimnik

Video animacija

Po potrjenem storyboardu smo začeli z izdelavo animacije. V prvi fazi smo zbirali arhivske načrte, fotografije in filmske posnetke. Ključno pomoč pri razumevanju delovanja peči, hladilnega sistema in procesa žganja rude so nudili strokovnjaki CUDHg ter literatura s področja zgodovine metalurgije. Nato smo izdelali digitalni model peči, hladilnega sistema in dimnika. V naslednji fazi smo modele opremili z materiali in ustrezno osvetlitvijo. Po tem je sledilo animiranje, postavljanje kamer in simulacija fizikalnih pojavov (ogenj, dim, gravitacija). Na koncu smo opravili še digitalno montažo, barvno korekcijo, dodali besedila in animacija je zaživela.