Ko sistem umetne inteligence ne najde našega podjetja, čeprav letno postavimo 100 stojnic, to ni naključje. To je vprašanje digitalne identitete.
Pred kratkim smo iz radovednosti naredili majhen test. V sistem umetne inteligence smo vpisali vprašanje: „Kdo v Sloveniji dela sejemske postavitve?“. AI je našel kar nekaj podjetij, med njimi pa ni bilo našega. To nas je presenetilo, saj dobro vemo, koliko sejmov, dogodkov in projektov smo v zadnjih letih ustvarili.
Ko smo vprašanje postavili nekoliko drugače: „Katera podjetja v Sloveniji se ukvarjajo s sejemskimi postavitvami?“, smo dobili zelo podoben odgovor – spet smo bili odsotni. Takrat smo začeli raziskovati, kako ti sistemi sploh oblikujejo odgovore. Povezali smo se z več strokovnjaki in analizirali delovanje sodobnih digitalnih in marketinških projektov.
Takrat smo začeli raziskovati, kako ti sistemi sploh oblikujejo odgovore. Povezali smo se z našo prijateljsko firmo Numo, s katero soustvarjamo določene digitalne in marketinške projekte. Pojasnili so nam, da danes
ne govorimo več samo o SEO-ju(Search Engine Optimization), optimizaciji za klasične iskalnike, temveč tudi o novih pristopih, kot so AEO – Answer Engine Optimization, GEO – Generative Engine Optimization in AIO – AI Optimization, torej optimizaciji za sisteme umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot ali Gemini.
Pri tem smo ugotovili tudi, da naša spletna stran ni bila zasnovana z mislijo na umetno inteligenco. Ta potrebuje bolj strukturirane vsebine, mi pa pogosto ostajamo v pripovednem, marketinškem jeziku.
Ti sistemi prav tako ne iščejo samo spletnih strani. Odgovore sestavljajo iz širšega podatkovnega ekosistema: javnih objav, člankov, referenc, omemb podjetij ter povezav med projekti in sodelujočimi partnerji.
Ko smo začeli pregledovati projekte, ki jih ustvarjamo skupaj z naročniki, smo opazili zanimiv vzorec. Projekti so objavljeni, pogosto zelo korektno predstavljeni na spletnih straneh, YouTubu ali LinkedInu. Težava ni v tem, da jih ni, temveč v tem, kako so predstavljeni. V objavah pogosto manjkajo povezave med partnerji, podjetja niso omenjena ali pa niso označena, pogosto pa manjka oboje. Za človeka to običajno ni velika težava. Za umetno inteligenco pa je. Če partnerji niso jasno navedeni ali povezani, sistem projekta ne zna povezati s podjetji in ljudmi, ki so ga ustvarili. V podatkovnem svetu ta povezava preprosto ne obstaja.
Zato se lahko zgodi zanimiva situacija: sistem našteje podjetja, ki jih prepozna iz podatkov, nas pa ni med njimi, čeprav letno postavimo okoli sto stojnic. Ne zato, ker projektov ni, ampak zato, ker digitalna sled ni dovolj jasna.
»Projekti so objavljeni in pogosto korektno predstavljeni. Težava ni v tem, da jih ni, temveč v tem, kako so predstavljeni.«
Rešitev je presenetljivo preprosta. Pri objavah projektov je smiselno jasno navesti vse sodelujoče partnerje: z oznakami oziroma povezavami do podjetij, skupnimi objavami ali kratkimi predstavitvami projektov. To so majhne stvari, ki ustvarijo veliko bolj jasno digitalno sled.
Tudi mi bomo v prihodnje naredili nekaj sprememb. Pri projektih bomo pogosteje predlagali skupne objave, pripravili kratke predstavitve projektov in ob objavah jasno navedli vse sodelujoče partnerje. Ne zato, ker bi potrebovali več posla, naš sistem dela še vedno temelji predvsem na priporočilih in dolgoročnih odnosih, ampak zato, ker želimo ostati na marketinškem zemljevidu.
Zato to ni več samo vprašanje marketinga. Postaja vprašanje digitalne identitete projektov, ki jih ustvarjamo skupaj, in očitno tudi del nove realnosti trga, ki jo šele začenjamo razumeti.
Ključna ugotovitev ⚠︎
Če partnerji niso jasno navedeni ali povezani, AI sistem projekta ne zna povezati s podjetji in ljudmi, ki so ga ustvarili.
V podatkovnem svetu ta povezava preprosto ne obstaja. Sistem našteje tista podjetja, ki jih prepozna in ne nujno tistih, ki so naredila največ dela.
